Iz ohranjenih zapisov je razvidno, da je bilo vinogradništvo in vinarstvo v teh krajih že takrat dobro razvito. De Baguer je tudi utiral pot suhim in stekleničenim vinom. Uvedel je vinski arhiv in ob tem posebno pozornost namenil rebuli.

De Baguer je bil v diplomatski službi, nazadnje kot španski poslanik pri Svetem sedežu v Vatikanu, kamor je s pikolitom ponesel sloves briških vin. Umrl je 27. aprila 1927 in dediščino zapustil prvorojeni hčerki Elviri.

SILVERIJ DE BAGUER

Silverij de Baguer se je rodil 2. decembra 1838 v Odesi, kjer je bil njegov oče Jaime španski konzul. Junija 1872 se je poročil s Cecilio de Catterini-Erzberg, edino naslednico goriške družine, ki je imela v lasti tudi grad Dobrovo. De Baguer je veliko prispeval k razvoju vinogradništva in vinarstva v Brdih.

Leta 1880 je zasadil prvi vinograd, kot ga poznamo danes, njegovemu zgledu pa so sledili številni briški vinogradniki. V Brdih je imel s trtami zasajenih 315 hektarjev površin, na katerih se je v povprečju letno pridelalo 1200 hektolitrov vina.

GRAD DOBROVO

Začetki gradu Dobrovo segajo v 13. stoletje, vendar se srednjeveška struktura skozi stoletja ni ohranila. Na ruševinah je v začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki je do danes ostalo razmeroma nespremenjeno in velja za enega najlepših na Goriškem. Prvi lastniki gradu naj bi bili grofje Colloredo, nato za krajši čas markizi Montecuccoli, od konca 18. stoletja pa družina de Catterini-Erzberg iz Gorice. Leta 1872 je posest s poroko prešla v roke družine de Baguer.

KLET DANES

Klet Brda je leta 2018 začela prenovo de Baguerjeve vinske kleti, ki je ponovno zaživela v svoji prvotni vlogi.

V njej so dom našla vina de Baguer in A plus, ki zorijo v francoskih in italijanskih barikih (fr. barrique) ter lesenih sodih jajčaste oblike, kot tudi posebna lesena stojala (fr. pupitre), na katerih se donegujejo klasične penine.

GRAJSKA KLET NEKOČ

Vinska klet je bila del renesančnega gradu vse od njegovega nastanka in že prvi lastniki, grofje Colloredo, so v njej hranili sode z vinom. Pravi razcvet pa je klet doživela v času Silverija de Baguerja. 

Leta 1880 je začel v njej arhivirati vina, ki jih je razdelil v devet kakovostnih razredov. V letih 1909 in 1910 je klet opremil s tremi betonskimi cisternami, ki so bile znotraj obložene s steklom in so še danes del grajske kleti. Kupil jih je v enem od takrat najsodobnejših obratov za proizvodnjo orodja in opreme za vinogradništvo in vinarstvo v Klosterneuburgu v Avstriji.