Vinogradništvo je imelo v Brdih pomembno vlogo že vse od srednjega veka, njegovi začetki pa gotovo segajo že v rimsko dobo. Nad vasjo Golo Brdo so odkrili peške vinske trte (Vitis vinifera), ki nakazujejo, da je bila vinska trta tu razširjena že pred prihodom Rimljanov. Več kot dva tisoč let trajajoča vinogradniška zgodovina je dokaz, da so Brda izjemno področje za gojenje vinske trte, ki že od nekdaj slovi po kakovosti pridelanih vin.
OPOKA
Tukajšnje idealne pogoje ustvarjajo opoka, z minerali bogata zemlja, ki prekriva tla gričevnate pokrajine, podnebne danosti in prizadevanja tukajšnjih že pregovorno delavnih ljudi.
STARI VINOGRADI
Velika vina se rodijo na skrbno izbranih legah, iz strasti do tradicije in jasne vizije. Ko govorimo o vinih de Baguer in A plus, je samo najboljše grozdje dovolj dobro. Najvišjo kakovost grozdja dosežemo s posebnim izborom najprimernejših leg in vinogradov optimalne starosti, med 15 in 30 let.
V VINOGRADU
Terasasti vinogradi na soncu izpostavljenih legah omogočajo pridelavo zrelih, strukturno bogatih, a obenem elegantnih vin, ki navdušujejo tako strokovnjake na mednarodnih ocenjevanjih kot tudi vinske poznavalce.
Grozdje, ki ga na najboljših briških legah z veliko prizadevanja pridelajo naši družinski vinogradniki, se v kleti predela z uporabo preizkušenih, pa tudi inovativnih vinarskih metod. Veliko vino je tudi rezultat znanja, nadarjenosti in intuicije ekipe enologov in kletarjev Kleti Brda pod vodstvom glavnega enologa, ki jamči za vrhunsko in dosledno kakovost vin de Baguer in A plus.
GROZDJE Z IZBRANIH LEG
Vinogradi so zatravljeni, bogati z minerali in nadvse skrbno obdelani ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in nizke obremenitve trt – do kilograma po trti. Tla so bogata z minerali in revna z organsko snovjo, kar dela te lege edinstvene. Grozdje z izbranih leg v krogu družine in prijateljev naberemo v zabojčke v času najugodnejše zrelosti ter ga v nekaj urah pripeljemo v klet, kar je ključnega pomena za kakovost vina.
Šele ko vino doseže popolno harmoničnost, se stekleniči, nato pa v steklenicah preživi še nekaj mesecev, da se umiri, preden ga ponudimo trgu.
ZORENJE V LESENIH SODIH
Ko grozdje prispe v klet, ga sprva razpecljamo, drozgo pa ohladimo in maceriramo. Sledi stiskanje, vrenje in zorenje. Slednje poteka tako v lesenih sodih kot v posodah iz nerjavečega jekla. Verjamemo, da je treba stik vina z lesom natančno opredeliti glede na sorto in želen slog, zato enolog za vsako sorto in letnik posebej določi optimalno obdobje zorenja v lesenih sodih.
